-
1 jaw
[‹o:]1) (either of the two bones of the mouth in which the teeth are set: the upper/lower jaw; His jaw was broken in the fight.) čeljust2) ((in plural) the mouth (especially of an animal): The crocodile's jaws opened wide.) gobec* * *I [džɔ:]nounanatomy čeljust; plural usta, žrelo, golt; technical čeljust (pri stroju); grlo (kanala); marine vilica za vesla; colloquially jezikavost, brbljivost, čenča, zmerjanje; colloquially moralna pridiganone of your jaw! — molči!to hold one's jaw — umolkniti, držati jezik za zobmiin the jaws of death — v krempljih smrti, v veliki nevarnostiII [džɔ:]1.intransitive verb slangbrbljati, čenčati; jezikati;2.transitive verb slangzmerjati, psovati; slang pridigati (moralno) -
2 maxilla
[mæksílə]noun(plural maxillae) anatomy čeljust
См. также в других словарях:
čeljúst — i ž (ȗ) nav. mn. 1. del obraza, v katerem so vraščeni zobje: čeljusti mu štrlijo naprej; odpreti, razkleniti čeljusti; brezzobe, močne čeljusti; spodnja, zgornja čeljust ∙ pog., ekspr. dobiti jih po čeljustih biti tepen, kaznovan zaradi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vólčji — a e [u̯č] prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na volkove: volčji mladič; volčje tuljenje / volčji brlog; volčje krdelo / volčja krutost // ekspr. zelo okruten, neusmiljen: človek volčje narave; imeti volčje srce 2. ekspr. zelo velik: jesti z volčjim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žrêlo — a s (é) 1. del prebavne in dihalne cevi od nosne votline do grla in požiralnika: hrana prehaja skozi usta in žrelo v požiralnik; vnetje žrela; imeti bolečine v žrelu; žrelo in grlo / kitovo, levje, volčje žrelo 2. ekspr. velika ustna odprtina… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ustrézati — am nedov. (ẹ̄) 1. imeti zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti glede na kaj: take ceste ne ustrezajo prometu; stanovanje ji ustreza; nova šola ustreza sodobnim zahtevam / fant ustreza njenemu idealu moškega / knjiga ustreza svojemu namenu,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
páren — 1 rna o prid. (ȃ) nanašajoč se na paro: parne naprave / ladja na parni pogon / parni kotel naprava nekaterih pogonskih strojev, v kateri se voda z dovajanjem toplote spreminja v paro; parna kurjava se je pokvarila naprava za kurjenje, ogrevanje; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rílec — lca [u̯c] m (ȋ) 1. podaljšani, zoženi prednji del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih: prašiči brodijo z rilci po blatu; ježev rilec / odpreti rilec // ta del brez spodnje čeljusti: rilec in spodnja čeljust / skuhati rilec v ješprenju… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skránja — e ž (á) nav. mn., nar. zahodno čeljust: skranje mu štrlijo naprej; spodnja, zgornja skranja … Slovar slovenskega knjižnega jezika